V ePravopisu je (najnovejše) opozorilo, da je ustrezneje kot Réunion pisati Reinjon, ustrezneje kot Martinique pa Martinik. Gesel Curaçao/Kurasav, Guadeloupe/Gvadelup in Macao/Macav (še?) ni.
Na portalu GOV.SI je objavljena tabela Imena neodvisnih držav in odvisnih ozemelj, na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije pa Abecedni kodirni seznam za klasifikacijo, slovenski standard ISO 3166, 2025; v obeh so omenjena zemljepisna imena zapisana kot: Kurasav, Reinjon, Gvadelup, Martinik in Makav.
Zakaj spremembe? Živimo v dobi, ko vsi kar nekako težimo, da bi pisali tako, kot je v izvirniku, nekateri bi tudi »vse izgovarjali kot v izvirniku«.

Zaradi bližajočega se svetovnega prvenstva v nogometu se v medijih pogosteje kot sicer pojavlja Curaçao – po pregledanih nekaj spletnih straneh samo tako (oziroma Curacao).
Kje dobiti zanesljivo informacijo o usklajenosti pravopiscev in geografov? Je zapis Curaçao/Kurasav ipd. odvisen tudi od uredniške politike posameznega medija, bralci/uporabniki smo pa potem pod njihovim vplivom?
Glavna dilema pri tem pa je, zakaj podomačevanje zemljepisnih imen, zlasti držav, če naj ne bi nastajali novi eksonimi. To velja samo za kraje?

Odgovor:

Zemljepisna imena v slovenščini uporabljamo v skladu s slovenskimi standardi, kakor jih določa Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije (dalje: KSZI).

Pri dogovoru sodelujejo geografi in slovenisti ter etimologi, KSZI ne objavlja neusklajenih seznamov.

Tudi v pravopisu bodo imena uslovarjena v skladu z dokumentom KSZI z dne 16. decembra 2024: »Imena neodvisnih držav in odvisnih ozemelj«, dopolnjeno 25. maja 2026. Že v SP 2001 je bila večina imen usklajena med avtorji in KSZI, a ker je pravopis kompleksnejši priročnik, njegovo nastajanje pa dolgotrajno, je za standard pri zemljepisnih imenih pristojna KSZI oz. posebna skupina znotraj nje. Objave KSZI so zato lahko ažurirane ob vsaki spremembi.

Poseben status imen držav
Imena držav imajo poseben status, ker niso le zemljepisna imena, temveč tudi poimenovanja politično-teritorialnih enot, za katere veliko jezikov že tradicionalno oblikuje lastne ustreznice. Razlog za poslovenjene oblike tudi novejših imen držav je v tem, da je poslovenjene oblike imen za slovensko pišoče lažje sklanjati in tvorjenje izpeljank je olajšano.
Protislovje med priporočilom, naj ne bi ustvarjali novih eksonimov, in podomačevanjem imen držav izhaja iz različnih ciljev mednarodne in slovenske standardizacije. Vendar tudi delovni dokument delovne skupine UNGEGN za eksonime iz leta 2017 navaja imena držav kot eno od skupin, pri katerih je raba eksonimov v sporazumevanju znotraj iste jezikovne skupnosti posebej upravičena.

Druga imena?
Če so torej imena držav sistematično podomačena in standardizirana, je to zaradi ohranjanja starejših slovenskih imen značilno tudi za vse večje zemljepisne pojave, ki se raztezajo čez več držav, in za pojave, pri katerih državna meja nima vloge, povezane z imenom; to so imena celin, oceanov, večjih govorij in rek. Pri naseljih pa ima prednost izvorno ime.

O Kurasavu si preberite tudi v odgovoru Izgovor besede »curaçao« in lastnega imena »Kurasav« v slovenskem standardu.

Helena Dobrovoljc (oktober 2026)

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Temeljne raziskave slovenščine in aktualizacija jezikovnih priročnikov (2026), ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}